28. junij do 4. julij 2021 Spletni festival slovenskega dokumentarnega filma
Ob praznovanju 30. obletnice samostojnosti Republike Slovenije Vam SKICA Dunaj in SKICA Berlin s partnerji iz Slovenije (Radiotelevizija Slovenija, Cebram, Fabula, SENCA studio, Vertigo, Bela film, Slovenski filmski center) ponujata filmski vpogled v nekaj zgodovinskih postaj slovenske kulture in umetnosti – od kulturnega fenomena Aleksandrink, ki so s trebuhom za kruhom odhajale iz Slovenije v Egipt, preko največjega slovenskega sodobnega pisatelja Draga Jančarja, arhitektov Plečnika in Fabianija, ki sta svoj pečat ob Ljubljani pustila predvsem na Dunaju in Pragi, slikarke Ivane Kobilca, ki je nekoč živela in ustvarjala v najpomebnejših umetniških metropolah, tudi v Berlinu, portreta Igorja Zabela, prezgodaj preminulega mednarodno prepoznavnega slovenskega kustosa in teoretika sodobne umetnosti, do kioska, ki ga je nekoč premogla skoraj vsaka vas, danes pa je postal kultna ikona slovenskega industrijskega oblikovanja.

Filmi bodo med 28. junijem in 4. julijem prosto dostopni na povezavah, ki jih najdete pri vsakem izmed njih. Pri nekaterih je potrebno izbrati podnapise, pri drugih so le-ti že integrirani v sliko.


____________


  • Slovenija 2012, 54 min
  • Scenarij in režija: Maja Weiss

Dokumentarni film o enem izmed največjih slovenskih pisateljev Dragu Jančarju so posneli v Mariboru v času Evropske prestolnice kulture (EPK). Pisatelju sledi po prizoriščih EPK in ga spremlja ob pogovorih s prijatelji in gostoma Claudiom Magrisom in Karlom-Markusom Gaußom. Jančar v dokumentarcu spregovori o literaturi, ki na svojstven način reflektira mesto in njegovo zgodovino. Sprehodi se med literarnimi postajami – ambientalnimi svetlobnimi napisi naslovov njegovih del. Film med drugim odgovarja tudi na vprašanje, kako je Maribor s svojimi prostori, nepomembnimi skritimi kotički in monumentalnimi mestnimi zgradbami vplival na mladega človeka, ki je pozneje postal pisatelj. Spregovori o tem, kako so življenjski dogodki vplivali na nastanek Jančarjevih knjižnih del, kako mesto lahko zaznamuje človekovo oziroma pisateljevo usodo ter v kolikšni meri je umetnik ogledalo mesta oziroma mesto ogledalo umetnika.

Drago Jančar je največkrat prevajani sodobni slovenski pisatelj, prejemnik številnih nagrad, med njimi tudi Avstrijske državne nagrade za evropsko književnost v letu 2020.

Produkcija: SENCA studio; Koprodukcija: Zavod Maribor 2012, Bela film, Taris Filmproduktion, RTV Slovenija


____________


Ivana Kobilca – Portret slikarke (povezava)

  • Slovenija 2008, 71 min
  • Scenarij in režija: Marta Frelih

V filmu spremljamo največjo slovensko slikarko Ivano Kobilco (1861 – 1962) na njeni evropski poti, ki jo vodi skozi Dunaj, München, Pariz, Sarajevo in Berlin. Film predstavi zahtevno pot vrhunske umetnice, ki je v 19. stoletju bila vse prej kot lahka, saj ženske takrat še niso smele študirati na državnih ustanovah in tako niso mogle pridobiti akadmeskega slikarskega naziva. Hkrati pa jim je bilo pogosto očitano prav to, da njihova dela naj ne bi bila dovolj akademska. Tudi pri razstavljanju so bile pogosto diskriminirane. Zato je Ivana Kobilca svoje slike podpisovala zgolj z I. Kobilca, saj je s tem lahko prikrila svoj spol. S to zvijačo ji je uspelo razstavljati v napomembnejših evropskih razstaviščih njenega časa.

Produkcija: Fabula; Koprodukcija: RTV Slovenija


____________


Aleksandrinke (povezava)

  • Slovenija, Italija 2011, 94 min
  • Scenarij in režija: Metod Pevec

Kdo so bile Aleksandrinke, ženske, ki so odhajale s trebuhom za kruhom v Egipt? Dojilja, varuška, sobarica, pa tudi prva spremljevalka egiptovske kraljice Faride, najbogateša tujka v Egiptu: vse so bile slovenske Aleksandrinke. Velike, včasih tragične zgodbe, v katerih se usodno soočita ženska in svet, ko še nihče ni slišal za feminizem. Zgodba o Aleksandrinkah je pretresljiva zgodba o boleči, skoraj izključno ženski emigraciji. Zaradi revščine in fašistične asimilacijske politike so Vipavsko dolino vse do druge svetovne vojne množično zapuščali predvsem mladi ljudje. Moški so odhajali v Argentino, od koder pa se niso vračali, dekleta in žene so odhajale v Egipt, največ v takrat bogato in kozmopolitsko Aleksandrijo, kjer so ostale tudi več desetletij kot dojilje, varuške, gospodinje. Številne so se vrnile prepozno, da bi lahko doživele svoje lastne otroke in svoj dom, dobesedno svoj, saj je bil ta največkrat odplačan prav z njihovim denarjem.

Produkcija: Vertigo, zavod za kulturne dejavnosti; Koprodukcija: Transmedia produkcija, RTV Slovenija, ERTU, E-Motion film, Zavod Menuet


____________


Cankar (povezava)

  • Slovenija 2018, 93 min
  • Scenarij in režija: Amir Muratović

Dokumentarno-igrani film o največjem slovenskem pisatelju Ivanu Cankarju je refleksija obdobja moderne ter političnega in socialnega konteksta tega turbulentnega časa pred prvo svetovno vojno. Bil je pisatelj, dramatik, esejist in politični aktivist. Film Cankar odpira vprašanje, kako se je v dobrem stoletju izoblikoval mit o največjem slovenskem pisatelju. Filmska pripoved se začne leta 1899, ko Ivan Cankar najame kabinet pri družini Löffler v dunajskem predmestju Ottakring. V premišljenih prepletih igranega, animiranega in dokumentarnega so dialogi iz njegovih del in zapisi sodobnikov, pa tudi ohranjena pisma in rokopisi, vtkani v igrane prizore.

Produkcija: Cebram; Koprodukcija: RTV Slovenija, Slovenski fimski center - SFC


____________


Fabiani : Plečnik (povezava)

  • Slovenija 2006, 82 min
  • Scenarij in režija: Amir Muratović

Maks Fabiani in Jože Plečnik, brez dvoma najpomembnejša slovenska arhitekta sta bila tekmeca. Njuna dela so zaznamovala Ljubljano, Dunaj, Prago, Trst in Gorico. Dokumentarni film odkriva njuno veličino v evropskem merilu ter razkriva kako pogosto sta se prepletali njuni zgodbi. Išče slogovne primerjave med deli ter opozarja, koliko sta 'prepisovala' eden od drugega, kdaj sta si prevzemala posle, hkrati pa priča o medsebojnem spoštovanju.

Produktion: RTV Slovenija


____________


Naslednja posataja Kiosk – Saša J. Mächtig, arhitekt in industrijski oblikovalec (povezava)

  • Slovenija 2021, 72 min
  • Scenarij in režija: Jasna Hribernik

Arhitekt in oblikovalec Saša Mächtig je ikona slovenskega industrijskega oblikovanja, svetovno znan predvsem po znamenitem “rdečem kiosku”. Saša Mächtig je “rdeči kiosk” K67 ustvaril leta 1967 v duhu šestdesetih let in prvega poleta na Luno. Vizionarski univerzalni montažni sistem in modularno sestavljivi Kiosk K67 je zaznamoval urbana okolja in življenjski slog v našem prostoru in drugod po svetu. V novem stoletju je ponovno oživel na dveh pomembnih dogodkih v New Yorku, na razstavi ”H konkretni utopiji: Arhitektura v Jugoslaviji 1948 -1980" v MoMI leta 2018 in kot informativni center na dogodku NYCxDESIGN na Times Squaru leto kasneje. Stoji tudi v Berlinu, kjer služi kot bife.

Produkcija: RTV Slovenija


____________


Kustosova soba (povezava)

  • Slovenija 2018, 64 min
  • Režija: Damjan Kozole

Dokumanterni film Kusosova soba je posvečen umetnostnemu zgodovinarju in kustosu Igorju Zabelu (1958–2005), po katerem se imenuje tudi prestižna mednarodna nagrada Igorja Zabela za kulturo in teorijo, ki jo avstrijski sklad Erste s partnerji podeljuje za izjemne dosežke s področja vizualne umetnosti in kulture srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Dokumentarni film se osredotoča na njegovo delovanje v polju likovne umetnosti od konca 1980-ih do njegove smrti. Skozi film spoznavamo, kako se je v tem prelomnem času, na preseku 20. in 21. stoletja, (post)moderne in sodobne umetnosti, lokalnega in mednarodnega umetnostnega prostora, socializma in kapitalizma, Vzhoda in Zahoda, umetnosti in družbenega, skozi svoje delo soočal z velikimi spremembami, konflikti, hkrati pa tudi z možnostmi novega. Film je portret človeka, ki notranjim protislovjem sveta umetnosti navkljub vztrajno verjame v moč umetnosti, kot tudi potret časa in prostora, v katerih je Igor Zabel deloval in ju sooblikoval.

Produkcija: Vertigo, zavod za kulturne dejavnosti; Koprodukcija: RTV Slovenija, Igor Zabel Association for Culture and Theory, Slovenski filmski center - SFC

Film