MELANGE
V monokulturni umetnostni pokrajini se zdijo društva, ki jih ustanavljajo in upravljajo umetniki sami, anahronistična. Nelinearna prezentacija umetnosti kot lahko razumljiva rdeča nit v sodobnem iskanju smisla, je rezultat poenotenja umetniškega trga, kritike in vnetih zbiralcev, ki naklonjeni publiki daje intelektualno oporo k sprejemljivemu razumevanju njenega pojmovanja umetnosti.
Intencija umetnikov večinoma izgine zaradi naslednjih smernic; ustvarjalec postane skoraj pomagač na področju, ki ga določata denarna moč in kulturna politika. Torej je edino prav, da umetniki zahtevajo nazaj svoje prvorojenske pravice in si izgradijo nasprotno pozicijo, če ne želijo popolnoma potoniti.
Glede na to ozadje razstava Melange ni le program, temveč tudi prvi korak k bodočemu sodelovanju samoupravnih umetniških skupin, in to s ciljem ustvariti mednarodno umetniško mrežo na evropski ravni. Melange namerno postavlja različne umetniške smeri eno k drugi, tako da vsaka posamezno dobi več pozornosti.
Ta razstava izkazuje namen umetniško-političnega programa, ki poziva umetnike, naj v tem smislu postanejo dejavni: umetniki kurirajo umetnike – čista umetnost!
Gre predvsem za širitev vplivne sfere svobodnih umetniških društev. Svobodna združenja morajo zediniti svoje sile ter se s koordiniranimi aktivnostmi ustvarjalcev poskusiti upreti mehanizmom umetniških trgov.
V ZNAKU SKUPNEGA IMENOVALCA
Deklarativnemu nastopu sestava umetnikov z Dunaja in Műnchna pod prvotnim imenom MELANGE (v műnchenskem White Boxu leta 2012 in v dunajskem Kűnstlerhausu leta 2014) se letos pridružuje ljubljanski sestav – šest članic Društva likovnih umetnikov Ljubljana. Pod razširjenim imenom skupnega letošnjega nastopa MELANGE EXPANDED – TRANSFORMACIJA RESNIČNOSTI najprej na Dunaju, nato v Ljubljani (razstavni prostor DLUL-a na Bregu 22 in Kazemate ljubljanskega Gradu) zagotovo tudi ljubljanski partner razmišlja na podoben način, predvsem o večji, samostojnejši vlogi umetnika, katerega vstop na javno sceno ne bi smel biti odvisen samo od postulata umetnostnega trga, tendenciozne kritike in vplivnih zbiralcev umetnin. Hkrati naj bi se na novo vzpostavljala neodvisna vloga društva tudi v novi slovenski državi, podobno kot je tovrstnemu trendu možno slediti tudi v drugih kulturnih prostorih današnje Evrope, se pravi na eni strani neodvisno od represivnih meril liberalnega kapitalizma, na drugi pa v priznanju sobivanja različnih segmentov vizualne produkcije – od relevantnih klasičnih do tako imenovanih novih medijev. Spopasti se s krizo v sodobni umetnosti še ne pomeni tedaj iskati in priznavati kot izhod samo v vseh drugačnih in raznolikih oblikah vizualne produkcije all round, se pravi kar počez, ampak zavestno priznavati med njimi le tiste presežke, ki odpirajo vrata v nove relevantne teme sodobne umetnosti.
Aleksander Bassin
Foto: Korosec_Paola_Favorit_75x75x10cm_2014