5. marec do 21. maj 2021 Svež izbor izdelkov sodobnega slovenskega oblikovanja designforum Wien, Quartier 21, MQ, Museumsplatz 1, 1070 Dunaj
5. marca se na Dunaju, v galeriji DesignAustria v Muzejski četrti odpira velika razstava izbora sodobnega slovenskega oblikovanja, ki zajema izdelke lokalnega porekla in sledi trajnostnim načelom.

Razstava z naslovom Prihodnost bivanja je prikaz slovenske ustvarjalnosti in poudarja vlogo kulturnega in kreativnega sektorja kot gonila trajnostnega razvoja. Njen poudarek je tudi na internacionalizaciji slovenskega oblikovanja, iskanju podjetniških priložnosti in mednarodnega sodelovanja. Razstava bo eden večjih promocijskih dogodkov slovenskega predsedovanja Svetu Evropske Unije od julija do konca decembra 2021, svojo pot pa začenja na Dunaju. Leto 2021 smo v Sloveniji posvetili letu kreativnega gospodarstva.

Predstavljeni izdelki in storitve združujejo ustvarjalnost s poslovno vizijo. Poudarjene so zgodbe majhnih blagovnih znamk, ki izražajo funkcionalnost, strast do življenja in narave, inovativne načine uporabe lokalnih materialov, zlasti lesa, in nove tehnike proizvodnje, ki se opirajo na regionalno obrtništvo in napredne tehnike trajnostne proizvodnje. Vse to napoveduje naslov razstave Prihodnost bivanja.

Aprila bosta v okviru razstave organizirani dve okrogli mizi, prva 8. aprila in druga 22. aprila, na katerih bomo osvetlili poglede na povezave med kreativnimi industrijami, gospodarstvom in trajnostnim razvojem.

Na razstavi bo predstavljenih kar 43 izdelkov iz nabora 90 izdelkov, ki so v zadnjih dveh letih prejeli znak odličnosti »Made in Slovenia«. Kolekcija »Made in Slovenia« mnogočem predstavlja napore Centra za kreativnost, ki deluje v sklopu Muzeja za arhitekturo in oblikovanje – povezovati, promovirati, podpirati in razvijati kulturni in kreativni sektor v Sloveniji ter ga aktivneje povezati z gospodarstvom, znanostjo in izobraževanjem. Izdelki napovedujejo prihodnost bivanja, kjer surovih materialov ni več v izobilju, kjer je treba racionalizirati načine produkcije in uporabe človeških virov ter izdelke približati novi generaciji uporabnikov, ki si želijo njim prilagojene rešitve. Te so v tehnološko napredni in inovativni izdelavi, ki jo proizvajalci in oblikovalci združujejo z ljubeznijo do življenja in narave.

V primeru podjetja Donar, ki izdeluje stole, govorimo o celotnem svetovnem nazoru, kako uporabiti plastične odpadke v novem, izjemnem izdelku. Njihovi stoli Nico Less in Collodi vključujejo netkane tkanine iz recikliranih plastičnih steklenic. Klobučevina, iz katere izdelujejo lupine sedal, je industrijski izdelek, ki se sicer uporablja za zvočno izolacijo v avtomobilih in pod avtocestami.

Svetilo Stellar je studio Mashoni oblikoval z mislijo na kontekst in čas, v katerem živimo. Upošteva osnovno človeško potrebo po nadzoru, zato vsebuje napredno elektroniko za nadzorovanje svetlobnega snopa. Prostorska prilagodljivost izhaja iz konstrukcije svetila, ki uporabniku ponuja personalizirano rešitev. Svetilo je oblikovano kot lebdeč predmet v prostoru in omogoča širitev v vse tri dimenzije.

Na tehnologiji lebdenja temelji ML-1, prvi lebdeči gramofon na svetu. Z združitvijo ljubezni do glasbe s skrbnim vključevanjem tehnologije in zvočnih komponent so v podjetju Mag-Lev Audio ustvarili gramofon prihodnosti za tradicionalni medij vinilne plošče.

Če se vrnemo še veliko dlje nazaj, v čas renesanse, naletimo na t. i. studiole, kabinete, v katere so se zatekali premožni humanisti in v njih shranjevali svoje dragocenosti. Po vzoru slednjih lahko tudi današnji ljubitelj vina za svojo zbirko vin za dušo in vse, kar sodi zraven, izbere posebej za to izdelano vinsko omarico iz slovenskega češnjevega lesa, ki sta jo za Vulgaris Woodcut oblikovali in izdelali Nina Koželj in Manca Kemperl.

To je le nekaj izmed zgodb, ki jih predstavljamo na razstavi, nastali v sodelovanju med Centrom za kreativnost, SKICO – Slovenskim kulturno-informacijskim centrom v Avstriji in Veleposlaništvom Republike Slovenije na Dunaju.

Kustosinji razstave sta Mika Cimolini in Zala Košnik.

Projekt sofinancirata Evropska unija (iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

Splošno