Aprila si bo mogoče ogledati še naslednje filme: Ekspres, ekspres, Peterka, Triptih Agate Schwarzkobler, Kruh in mleko, Rezervni deli, Človek s senco in Ples v dežju ter spremljajoče kratke filme. Celoten program retrospektive z opisi filmov je dosegljiv na (povezava).
Slovenija je manjša država in slovenska kinematografija relativno pičla. Relativno, saj je filmov malo, a med temi svetijo številna mojstrska dela in kuriozitete svetovnega formata. Nepretrgana filmska produkcija je v Sloveniji stekla relativno pozno, saj je bil prvi celovečerni zvočni film posnet šele po 2. svetovni vojni in filmske ekipe in tehnično bazo pa so se začele sočasno graditi praktično iz filmskega (skorajda) vakuuma. Ekipe so se kalile spotoma, pri snemanju prvih filmov, včasih tudi na delu v bolj izkušenih kinematografijah in ob prebiranju (prevodov!) knjig o filmski govorici. Tehnično bazo so (včasih tudi ne povsem legalno) uvozili, neredko pa naprave izdelali kar sami. Kinematografija Jugoslavije je bila decentralizirana in republike so bile pri izgradnji svojih kinematografij "prepuščene same sebi", a ves čas je med republikami zaradi kolektivnih, individualnih ali ustvarjalnih potreb potekal pretok filmskih delavcev – režiserjev, direktorjev fotografije, skladateljev, igralcev, scenografov, maskerjev ...
Če se ozremo po naboru Retrospektive slovenskega filma in širše, po slovenski filmski pokrajini, lahko med filmi in avtorskimi poetikami najdemo le redke skupne imenovalce. A vendar pri vidnejših uzremo vztrajno raziskovanje odnosa posameznika z (izrazito slovensko) družbo, "necenzuriran" pogled na domače družbeno-politične okoliščine in posledično seciranje intimnih razmer, v katerih se posamezniki nahajajo. Izrazito individualistični glavni liki so pri tem pogosto soočeni z etičnimi vprašanji in dilemami ter v konfliktu ali vsaj neravnovesju z družbenimi normami. Filme tudi družijo in razločujejo povsem samosvoji formalni prijemi in svojevrstne poetike avtorjev.
Zgodovina slovenske filmske ustvarjalnosti ne ponuja zaokroženih slogovnih obdobjih ali kakršnih koli "valov", a vendar so pomembni in obravnave deležni številni in izrazito raznoliki avtorski opusi, ki praviloma ne sledijo tendencam kulturnih politik, temveč so zvesti zgolj svojemu, avtorskemu pogledu in raziskovanju filmske govorice. Sicer slovenska kinematografija tudi nikoli ni bila podvržena premišljeni ali trajnostni kulturni politiki in zato nikdar povsem podložna uradni politiki. Nezadostna (finančna, idejna) državna podpora tako slovenske filmarje sili v nenehen boj – za ustvarjalno in tudi zgolj osnovno preživetje (Varja Močnik, Slovenska kinoteka).
Retrospektiva je pripravljena v sodelovanju Slovenske kinoteke, Avstrijskega filmskega arhiva in SKICE, v projekt pa so vključeni tudi Slovenski filmski center, Slovenski filmski arhiv, Ministrstvo za kulturo, Slovenska turistična organizacija in posamezne produkcijske hiše.
SKICA ima za vsako projekcijo na voljo nekaj brezplačnih vstopnic, ki bodo razdeljene po principu first come first served. Največ dve vstopnici je možno naročiti na office@skica.at.