- "Poezija tišine"
Zoran Mušič je že sodil med najpomembnejše slovenske slikarje, ko je bil konec leta 1944 za več mesecev interniran v koncentracijskem taborišču Dachau. Tam nastale risbe so postale pretresljivi dokumenti časa.
V povojnem času se je Mušič preselil v Benetke, kjer je slikal ikonske portrete svoje žene Ide Cadorin Barbarigo ter prve nezamenljive Konjičke iz Dalmacije. Značilen rokopis imajo podobe reliefnih zemeljskih plasti gričevnatih krajin Umbrije in Toskane.
Ko ga je 1952 začela zastopati Galerie de France, se je slikar preselil v Pariz, kjer je živel večino obdobja do pozne starosti. Od leta 1948 se je večkrat udeležil Beneškega bienala in bil že leta 1955 prisoten na Documenti v Kasslu. Bil je pogosto mednarodno nagrajen in njegovo delo redno razstavljano.
Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je Mušič v svojih barvno intenzivnih delih v krajino vključeval ornamentalne oblike in se usmeril proti abstrakciji. To, do leta 1963 trajajoče obdobje, je zamenjal sklop del, v katerih je Mušič vse bolj udejanjal krajine z antropomorfnimi elementi.
Neizbrisljive travmatične izkušnje koncentracijskega taborišča je slikar od 1970 naprej ponovno izrazil v slikarskem ciklu Nismo poslednji. Tem neprizanesljivim vizijam groze so sledile razpoloženjske podobe beneških vedut in številni v pridušenih tonih naslikani avtoportreti. Slednji so pričevanja neizčrpnega iskanja odgovorov na temeljna vprašanja človeške eksistence.
S pomočjo preko 160 izposojenih del iz več mednarodnih zbirk, tudi iz Slovenije, bodo predstavljena vsa ustvarjalna obdobja umetnika.
- Leopold Museum (Povezava), Museumsplatz 1, 1070 Dunaj
- 13.04.2018 – 06.08.2018
- Vsak dan od 10. do 18. ure, četrtek do 21. ure
Slika: Zoran Mušič, „Pferdchen Fähre“, 1951 © Lah Contemporary, Slovenija / Foto: Nada Žgank © Bildrecht, Wien, 2017