- Otvoritev 19. 6. bo potekala ves dan v okviru obratovalnega časa galerije.
Avtorski opus Gorana Bertoka razkriva izjemno doslednost v upodabljanju človeškega telesa v nekaterih mejnih aspektih bivanja, predvsem pa v njegovi minljivosti. Če se je v zgodnjem obdobju osredotočal na ustvarjanje režiranih prizorov z motivi nekonvencionalnih spolnih praks, zlasti s področja sadomazohizma (serije Omen, Stigmata ipd.), pa se je kasneje posvetil še radikalnejšemu raziskovanju telesnosti. To ga je kmalu pripeljalo do ultimativne teme – fizične smrti, tej temi pa je namenil večji del svojega ustvarjanja, tako na način neposrednega vizualnega soočenja z razpadajočimi telesi (PostMortem, Obiskovalci) ali portretiranja tistih, ki so doživeli neposredno bližino smrti (Preživeli). S projektom Lakota nekako logično nadaljuje v tej smeri, saj prezentira telo, ki »se giblje« v neposredni bližini smrti, ki je takorekoč v »ljubezenskem odnosu« s smrtjo. Pri tem ne gre za klasični duel med erosom in tanatosom, tukaj ni veliko prostora za eros, pač pa dominira tanatos, zato lahko kvečjemu govorimo o »ljubezni do smrti« kot končni esenci vsega materialnega.
Bertok se tudi v najnovejši seriji ukvarja z minljivostjo človeškega telesa. Vendar tokrat iz nekoliko drugačne perspektive; predstavi nam iz/mučeno, izčrpano telo kot posledico skrajnih fizičnih in psihičnih izkušenj odpovedovanja hrane. Bertok se tudi v tem primeru ne sprašuje o osebnih, psiholoških ali socialnih motivih in okoliščinah, ki so subjekt njegovega upodabljanja pripeljali v takšno stanje. Avtor izkušnjo anoreksije vzporeja z ostalimi mejnimi izkušnjami, najsi gre za ti. SM prakse, ali s preživetjem v skrajnih pogojih koncentracijskih taborišč – s katerimi se je ukvarjal v svojih preteklih projektih oz. fotografskih serijah. Namen projekta tako ni »foto-dokumentiranje« fenomena neke motnje oz. bolezni, temveč spraševanje o sami naravi naše telesnosti, našega odnosa do shiranega telesa in do bolečine, ki jo predpostavljamo ali sami občutimo ob pogledu na bližino smrti.
Foto: Goran Bertok: Hunger, 2019