22. do 25. september 2016 Marx Halle, 1030 Dunaj
Na letošnji ediciji sejma sodobne umetnosti Vienna Contemporary se Galerija Škuc predstavlja z dialogom treh različnih umetniških praks, ki vendarle delijo skupen interes za vprašanja prostora in arhitekture. Poseben slikarski idiom Miha Štruklja, site-specific instalacije Mateja Andraža Vogrinčiča in medijsko razvejani projekti Jasmine Cibic smo tako združili v skupno postavitev na Vienna Contemporary na podlagi njihove zavezanosti temam arhitekture in urbane krajine.

Miha Štrukelj kot eden najbolj prepoznavnih slovenskih slikarjev, ki je med drugim predstavljal državo na beneškem bienalu, svojo prakso gradi na strategijah dekonstrukcije. Štrukelj vedno izhaja iz medijsko posredovane podobe, nikoli iz samega ‘motiva’, vzetega iz narave. Te motive v svoji gesti disektira, ampak le da bi jih priklical nazaj skozi kompleksne mrežne strukture, skozi katere na platno uvaja več kot le pričakovane slikarske snovi. Moment, ki ga izpostavljamo na letošnjem sejmu, je njegova zavezanost podobi urbane krajine, ki v svoji zapleteni mreži linij in vstavkov postaja metafora osamljenega posameznika, razsrediščenega subjekta postmodernosti.

Matej Andraž Vogrinčić se v svojih site-specific instalacijah ukvarja z reartikuliranjem prostorskih odnosov. Vedno uporablja moment lokalnega, da bi spregovoril o univerzalnem, in iz tega razloga njegov interes za prostor pušča precej ontološki opis. Tako v arhitekturi kot v urbani krajini ali humanizirani naravi, osredotoča se na človeško prisotnost v naravi in pomene, ki se proizvajajo kot rezultat naše izkušnje prostora. Tokrat bomo predstavili Vogrinčičeva dela, ki se osredotočajo na urbano okolje, in se tem skušali podčrtati subtilen, hkrati pa oster humor, ki ga umetnik uporablja pri raziskovanju načinov človeškega polaščanja in osmišljanja prostora.

Prav pri dimenziji dekonstrukcije modernistične in sodobne arhitekture se delo Jasmine Cibic križa s Štrukljevimi in Vogrinčičevimi strategijami. Njene formalne in konceptualne analize mehanizmov delineiranja in definiranja prostora skozi arhitekturo se dogajajo v različnih medijih, od fotografije, videa, skulpture, kolaža in instalacije, vendar vselej z močnim zavedanjem ideološke mreže, ki si jo prizadeva ogoliti. Od Augéjevih ne-krajev do velikih arhitekturnih mojstrovin modernizma, delo Cibičeve v veliki meri sloni na raziskovanju, hkrati pa kaže veliko preciznosti pri materializiranju rezultatov raziskovalnega dela v različnih medijih, kar pogosto rezultira v instalacijah-celostnih umetninah.

Čeprav različni v pristopih in artikulacijah, vsi trije umetniki, s katerimi se bo Škuc predstavil na letošnjem sejmu Vienna Contemporary se ukvarjajo s prostorom kot bojnim poljem ustvarjanja pomenov, kjer se spopadajo različni pogledi in ideološke agende. Njihove refleksije o arhitekturi in prostoru tako ponujajo učinkovito orodje analize politik prostora in subvertiranja hegemonih prostorskih paradigem. Izboru umetnikov za letošnjo predstavitev je botrovalo tudi dejstvo, da gre za močno zasedbo slovenskih umetnikov mlajše in srednje generacije, ki vendarle imajo močno kariero in vidnost izven meja Slovenije. Polega tega so pretekle sejemske izkušnje pokazale, da so dela Cibičeve in Vogrinčiča zelo priljubljena med avstrijskimi zbiratelji, medtem ko bodo Štrukljeve razstavne letošnje aktivnosti v Avstriji zagotovo prispevale k njegovi večji prepoznavnosti.

Foto: Jasmina Cibic press

Vizualna umetnost