Prevod knjige z naslovom Chronos erntet je leta 2019 izšel pri založbi Wallstein Verlag, nagrado Fabjana Hafnerja za leto 2020 pa je njenemu prevajalcu Köstlerju prisodila strokovna žirija, ki so jo sestavljali Jürgen Jakob Becker, Johann Georg Lughofer in Dominik Srienc, so sporočili z Goethejevega inštituta. Datum in kraj podelitve bodo določili in sporočili kasneje.
Kot piše v obrazložitvi, je Köstler v več kot 25 letih iz slovenščine prevedel približno 50 knjig, med njimi tudi najpomembnejša dela, pri čemer pa si velike pohvale in priznanja ni prislužil zgolj kot urednik komentirane nemške izdaje del Ivana Cankarja pri založbi Drava. Prevod Kronosove žetve, ki je zaradi svojega vznemirljivega večperspektivnega in mnogoplastnega pogleda na čase protireformacije v takratnih notranjeavstrijskih deželah - danes slovenska tla - je bilo ponovno velik izziv.
"Začuda se celo zdi, da - glede na sodobne politične preference volivcev - roman, ki svari pred histerijo zaradi migracijskih tokov in strahovi pred virusi, a se odvija v daljni preteklosti, po izidu še vedno pridobiva na aktualnosti in pomenu," je zapisala žirija. Po njeni oceni je bila pred prevajalcem težka naloga ne zgolj zaradi dolžine romana, ampak tudi zaradi literarne večglasnosti, ki jo v tem besedilu zaznamujejo izredno raznoliki jezikovni registri.
"Z izzivom se je Erwin Köstler spopadel mojstrsko: skrajno zahtevno preklapljanje med pogovornimi in konjunktivnimi govoricami ljudstva in laičnimi filozofskimi refleksijami, cerkvenozgodovinskimi poročili in razpravami ter psovkami in sočnimi izrazi je prevajalcu uspelo prevesti brez vsakršne jezikovne, vsebinske ali literarne napake, čeprav je bilo prevajalsko delo v tem oziru pravo minsko polje. Izvrsten prevod ne priča zgolj o izrazitem jezikovnem in socialnem čutu, temveč tudi o bogatem zgodovinskem in kulturnem znanju," še piše v utemeljitvi.
Erwin Köstler je na Dunaju živeči literarni prevajalec in svobodni raziskovalec literature. Prevaja vse literarne zvrsti, tako klasično (Vladimir Bartol, Ivan Cankar, Slavko Grum, Srečko Kosovel, Prežihov Voranc idr.) kot sodobno slovensko literaturo (Franjo Frančič, Zoran Hočevar, Mojca Kumerdej, Sebastijan Pregelj, Andrej Skubic, Breda Smolnikar idr.), literaturo koroških Slovencev (Jože Blajs, Milka Hartman, Lipej Kolenik) in risoromane.
Več kot dve desetletji je sodeloval s celovško založbo Drava in leta 1994 začel izdajati niz komentiranih prevodov del Ivana Cankarja, kar ga je uveljavilo kot priznanega literarnega prevajalca in inovativnega medjezikovnega posrednika. Bil je pobudnik in urednik knjižne zbirke Slowenische Bibliothek, skupnega projekta založb Drava, Mohorjeva založba in Wieser, v okviru katerega je leta 2013 izšlo pet zvezkov.
Leta 1999 je prejel avstrijsko državno nagrado za literarne prevajalce, leta 2010 pa Lavrinovo diplomo Društva slovenskih književnih prevajalcev.
Nagrado Fabjana Hafnerja so prvič podelili leta 2017 na Slovenskem knjižnem sejmu za izjemen prevod iz nemškega v slovenski jezik, leta 2018 pa za izjemen prevod iz slovenščine v nemščino na Leipziškem knjižnem sejmu. Tak bo tudi nadaljnji vrstni red, čeprav je zaradi odpovedi leipziškega sejma letošnja podelitev prestavljena, so še sporočili z Goethejevega inštituta.