1. januar do 31. december 2021
Vlada Republike Slovenije je leto 2021 razglasila za leto Josipa Ipavca.

V letu 2021 se spominjamo 100. obletnice smrti dr. Josipa Ipavca. Skladatelj in zdravnik Josip Ipavec (21. 12. 1873–8. 2. 1921) je pomembna slovenska kulturna osebnost.

Že med študijem medicine je bil zborovodja akademskega pevskega društva Triglav v Gradcu, kjer je dobil motivacijo za skladateljevanje. Čeprav je komponiral le deset let, je za slovensko glasbeno zgodovino ustvaril veliko pomembnih del. Med njimi posebej izstopata prvi slovenski balet Možiček, ki je hkrati prva slovenska romantična kompozicija te vrste, in najobsežnejše delo, opereta Princesa Vrtoglavka. Glavnino njegovega ustvarjanja predstavljajo samospevi in orgelske skladbe. Njegova dela so izvajali umetniki svetovnega slovesa, kljub temu pa je njegova umetnost do danes slabo raziskana in širši javnosti, žal, le malo poznana.

Najintimnejši in najdragocenejši del Ipavčevega opusa so samospevi. Pisal jih je predvsem na nemška besedila – v želji, da bi z njimi uspel v tujini. Nekatere izmed njih sta pela znamenita sopranistka Lucie Weidt in baritonist Ferdinand Leon Lulek. Za slednjega je Ipavec napisal vrsto samospevov, ki jih je pevec nato izvajal v Evropi (na Dunaju, v Pragi, Berlinu, Hamburgu, Londonu, Parizu) in Ameriki. Skladatelj je izbiral besedila, ki so najbolj ustrezala njegovi lirični naravi, zlasti takšna z elegično vsebino. Bil je eden redkih slovenskih avtorjev, ki so mu bila blizu tudi pesniška dela baladnega značaja. Med drugimi je izbiral tudi tekste Heinricha Heineja in uglasbil je kar osem njegovih pesmi iz del Knjiga pesmi in Vrnitev. Josip Ipavec je svoje pesmi izbiral predvsem glede na vsebino in vzdušje, manj je upošteval njihovo literarno vrednost. Mnogo pesmi je uglašenih na pomladna občutja. Ipavčeve melodije so lirične, vendar inventivne in izvirne.

Pri komponiranju je izhajal iz romantične tradicije, pomembna mu je bila melodija, oblika je prekomponirana, pogoste so menjave tonalitete in ritma. V klavirski spremljavi kaže smisel za klavirsko igro, ki je učinkovita, včasih celo komplicirana.
Ipavčeve samospeve danes uvrščamo med najboljše antologijske strani slovenske vokalne lirike. Josip Ipavec je eden tistih ustvarjalcev, ki so slovenskim literarnim modernistom ali slikarjem impresionistom enakovredno dopolnilo.

Glasba